Lahko smo še tako vestni lastniki, ki za svojo žival odgovorno skrbimo, pa se nam vseeno lahko dogodi, da našo žival sreča kakšna neprijetna virusna, bakterijska ali parazitska nadloga. Posledično ni odveč, če znamo pri svoji živali hitro opaziti spremembe v obnašanju ali zdravstvenem stanju.
V nadaljevanju bomo na kratko predstavili notranjega parazita, poimenovanega Giardia, ki se v zadnjih letih pogosteje pojavlja v okolju.
GIARDIA, PARAZITSKA NADLOGA
Kaj pomeni giardia?
Giardia je vrsta protozojskega zajedavca, ki se pojavlja v obliki trofozoita ali ciste ter povzroča bolezen giardiozo. Mikroskopsko majhni protozoji (praživali) se pritrdijo na sluznico tankega črevesa gostitelja, izločajo pa se skozi blato. V naravi lahko preživijo nekaj tednov ali celo mesecev.
Kdo se lahko okuži?
Ta parazit ni prav izbirčen, okuži se namreč lahko veliko vrst živali, med njimi tudi ljudje, zato giardioza spada med zoonoze. Gostitelj se okuži z zaužitjem ciste parazita.
Živali se najbolj pogosto okužijo v zunanjem okolju, kjer dostopajo do vode ali iztrebkov drugih živali. Tam se namreč nahajajo ciste, ki so kužna oblika giardie. Ciste se lahko nahajajo tudi na dlaki živali, kjer jih z umivanjem kožuha zlahka zaužijejo.
Simptomi
Najbolj tipični kazalnik na okužbo z giardio je močna driska posebnega vonja. Včasih je bolj vodena, vsebuje sluz ali pa celo kri. Ob driski se lahko pojavljajo tudi napihnjenost, apatičnost, dehidracija, bolečine v trebuhu, slabost, izguba apetita, dlaka živali pa postane vidno slabša. To se pokaže kot razmršena, manj sijoča dlaka, lahko tudi umazana zaradi tekoče driske.
Diagnoza
Ključno je, da se diagnozo postavi čim prej, da se lahko prične zdravljenje. Navadno se živalim s hitrimi testi pregleda vzorec blata. V primeru, da ima žival zgoraj opisane simptome in je prvi test na giardio negativen, je pomembno, da se testiranje ponovi, saj ni nujno, da so ciste prisotne v vsakem vzorcu blata.
Zdravljenje
Giardiozo je možno zdraviti, je pa lahko proces dolgotrajen. Poleg terapije, ki jo mora žival prejemati, moramo poskrbeti za razkuževanje prostorov, kjer se žival zadržuje in redno čistiti njihove posodice. Njihove iztrebke moramo, tudi na domačem dvorišču, sproti pobirati. Priporoča se kopanje živali po koncu prejemanja terapije, da se odstrani še morebitne ciste z dlake.
Preventiva
Zelo pomembno je, da se živali redno tretira proti notranjim zajedavcem, sploh v prvih mesecih starosti. Stalno moramo živalske iztrebke odstranjevati in če se zgodi, da žival opravi potrebo na neprimernem mestu, to tudi temeljito očistimo in razkužimo. Če so mačke izključno notranje, je verjetnost, da se bodo okužile manjša, vendar še vedno lahko povzročitelja prinesemo z umazanijo na čevljih. Prav tako moramo biti pozorni, da psi na sprehodih ne jedo iztrebkov drugih živali. Vedno pa se seveda priporočajo redni veterinarski pregledi.
SLOVARČEK
Cista: v stadij ciste preide trofozoit, kadar so pogoji za prehranjevanje in razmnoževanje neugodni. Cista namreč lahko preživi veliko dlje časa, zato je poglavitna pri okužbah, saj se ob ugodnih pogojih iz njene ovojnice sprostijo trofozoiti in povzročijo infekcijo.
Gostitelj zajedavcu nudi zavetje in hrano, medtem ko sam nima koristi oziroma nasprotno, lahko zboli ali celo umre. Gostitelji so lahko rastline ali živali, tudi človek. Glede na čas, ki ga zajedavci preživijo v/na gostitelju, poznamo začasne ali stalne.
Protozoa je strokovni izraz za pražival. Njihovo telo je mikroskopsko majhno in je iz ene same celice, ki se je sposobna samostojno prehranjevati in razmnoževati.
Trofozoit je aktivirana, prehranjevalna faza v življenjskem ciklu nekaterih praživali.
Zoonoza: bolezen, ki se prenaša iz živali na ljudi in obratno.
Dogajanje v zavetišču, nasveti in aktualne novice v tvojem e-poštnem predalu
-01.svg){kind=logo}
