LAR 

01.07.2014

In prišel je dan D: v zavetišču sem gledala muce, jih božala, jemala v naročje: plašne, crkljivke, takšne z bolnimi učki, s titanom v tački, svetle, temne... Stalno pa sem s kotičkom oči opazovala črnega muca, ki je s tačkami na kletki neumorno mijavkal: poglej mene, poglej mene, mene pobožaj! Vprašam gospodično iz zavetišča: kaj pa ta muc? "Ja, ta muc je tudi primeren za stanovanje, toda je bolj živahen. Želite mirnega ali živahnega muca?". Ne vem zakaj, ampak sploh nisem odgovorila na njeno vprašanje. Vzela sem v naročje še tega črnega mucka: začel je presti kot traktor in me celo polupčkal, v treh sekundah me je čisto prevzel in odločitev je padla. 11-mesečni črnuhec Lar je odšel z mano. Po mirno preživeti poti v nov dom sva prišla v dnevno sobo, z našpičenimi ušesi in široko odprtimi očmi je pogumno in z zanimanjem začel stopati po dnevni sobi. Seveda je našel kavč in se skril. No, sem mu rekla, vzemi si ves čas, ki ga rabiš! Ta "ves čas" je zanj pomenilo pičlih petnajst minut: naslednje tri ure me je čisto okupiral, še ne WC me ni pustil, kaj je bilo to enega divjanja, skaknja, crkljanja... Živahen muc? Divjak! Za trenutek sem se vprašala, če bom sploh kos temu mačku, toda naslednji dan je bilo že vse OK (vsaj v primerjavi s prvim), takoj je obvladal stranišče, vedel je kje ima hrano in vodo, se odzival na ime... No, saj ne pravim, da je romantično miren muc, ki dneve spokojno prespi... Ravno obratno: zelo malo spi, je zelo zelo živ, poln energije, navihan, crkljiv, igriv, pogumen, firbčen... Verjetno imamo več igračk, kot dobro založen otroški vrtec: najboljša igračka je seveda palica z igračko na vrvici, s katero se podimo po stanovanju, skačemo po mačjem drevesu in v škatle, ki "krasijo" stanovanje samo za njega. Škatle so zakon, ni kej. Oooo, pa mehka pernata stvar, to je pa tako zabavna zadevica... ob kateri se sprašujem, če se ni mati narava z Larom malo poigrala in mu podarila kak pasji gen: najbolj vesel je, ko mu jo vržem čez cel celo stanovanje, Lar odvihra po njo, jo prime v gobček in prinese k meni. Ponovi vajo... Kljub njegovi neskončni energiji, ki je zmanjka šele med 1:00 in 2:00 ponoči, včasih še pozneje, je priden muc, ki ve kje ima stranišče, kje praskalnik,... Edino njegova neskončna požrešnost... Tako neskončna, da sem ga našla že v skledi solate, eno noč pa je pregriznil dvojno plastično vrečko, da je prišel do potice! Hrano skoraj zaklepamo, glede na to, kako je firbčen in iznajdljiv se bojim dneva, ko bo sam začel odpirat hladilnik... Kupila sem celo stroj za preprečevanje požrešnosti (plošča z ovirami), prve 2x je celo pomagalo, zdaj pa itak obvlada vsako oviro in s tačko spretno spravi briketke na prosto. No, že to je napredek, da ne požre obroka v dveh minutah, ampak v desetih. Seveda pa je njegova pridnost človeško relativna - je pač mačja: brez skrbi, nismo prikrajšani za drobne mačje lumparije, kot so metanje vseh drobnih predmetov iz polic, kopanje po zeliščih, odpiranje plastičnih predalčkov,... Tako smo počasi prilagajali stanovanje: stajica za zelišča, zamrežitev balkona, težki kamni v koših za smeti, da jih ne more več prevračat, vse drobnarije s polic je bilo treba pospraviti v škatlo, kjer čakajo na omaro z vetrino... In še vedno sproti prilagajamo, ker nam ta mali firbec vsak teden postreže s kako noviteto. So pa tudi koristi od njega: izza omare izbezlja manjše predmete, polovi hrustljave leteče živalce, njegova najboljša funkcija pa je funkcija interaktivne budilke. Ki se je ne da izklopit. Razen, če zaprem vrata. Ampak jih ne, seveda. Četrta funkcija je alarm, ki je sicer bolj uporaben za fanta, kot zame: ko pridem domov me vedno zelo glasno pričaka pred vrati, ne morem verjet, ampak me prepozna še preden začnem odklepat vhodna vrata. Mijavkajoč alarm pa seveda lahko izklopim samo s crkljanjem. Fanta je tudi lepo sprejel, toda mene je izbral za nadomestno mamico in me še vedno vsak dan posebej šarmira, tako kot takrat, ko sem ga v zavetišču prvič vzela v naročje. Evo, mislim da mi je končno ratalo primerno skrajšat našo zgodbo, prva različica je bila bolj podobna romanu... Sem pač ponosna lastnica fantastičnega mačka, za katerega sem neizmerno hvaležna zavetišču: ker je z Larom vsak dan lepši! 


O Zavetišču Ljubljana

Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
Gmajnice 30
1000 Ljubljana

Tel.: + 386 (0)1 256 02 79
Faks.: + 386 (0)1 256 59 80
Email: info@zavetisce-ljubljana.si