OTTO 

21.05.2013

Pozdravljeni!

 

V imenu mojih staršev vam pošiljam  slike in zgodbo muce Otte, ki sta jo posvojila v zavetišču Gmajnice 2.1.2010.

 

Njena zgodba pa je naslednja:

 

Nekaj dni po smrti 11 letnega muca Majka, ki je umrl zaradi odpovedi ledvic sta se moja starše odločila, da oddideta v Zavetišče Gmajnice in posvojita novega družinskega člana. Ko smo prišli v zavetišče jih je čakala težka odločitev katero muco odpeljati s sabo domov. V oči jima je padla cca. 5 let stara črnobela muca, ki se je vsakič, ko smo si jo ogledovali, kljub temu da se je prestrašena stiskala v kot, malo poigrala s svojo žogico v kletki. Kot bi hotela povedati, da je tudi ona še vedno igriva, tako kot ostale mlajše sostanovalke.

Vendar muca je bila ljubljanska prostoživečka, za katero se je po sterilizaciji osebje zavetišča odločilo, da ji dajo še eno priložnost in poskusijo oddati v posvojitev in jo ne vrnejo v svoje okolje. Tu pa se je zapletlo. Muca je bila zelo nezaupljiva  do  ljudi in nesocializirana. Na posvojitelje je čakala že dobrih 7 mesecev, saj se nihče od potencialnih posvojiteljev ni hotel ukvarjati s socializacijo starejše divje mačke, bivše prostoživečke.

Vendar mojima staršema se je usedla v srce. Menila sta, da imata dovolj izkušenj, časa in potrpljenja, da jo bosta poskušala navaditi na novo življenje. Doma jo je tudi čakal takrat 12 letni mačkon Tom, kar ji bo gotovo olajšalo prihod.

S težavo smo jo strpali v kletko in naložili v avto. Dobila je ime Otta, saj je to že osma mačka po vrsti v hiši in odpeljali smo se domov.

 

Po prihodu se je več dni skrivala pod kavčem, po 1 mesecu vztrajnosti se je dovolila pobožati in po 2 mesecih tudi že sama prišla v naročje. Zaupala je samo moji mami in očetu, ki sta vložila ogromno truda in časa za te majhne podvige.

 Vendar Otta je zaprta v hiši trpela. Zaletavala se je v okna, jokala je in želela ven. Aprila, po 4 mesecih socializacije sta se starša odločila, da jo poskusno spustita ven skupaj s Tomom, s katerim je postala dobra prijateljica. Vrata so se odprla in muca, ki je v hiši delovala  prestrašeno je zunaj zaživela, vendar stekla v neznano. To je bilo mislim, da nekaj najhujših ur v življenju mojega očeta, saj Otte ni bilo nazaj do večera. Ponoči sta pustila odprta vsa vrata in okna, če bi se slučajno vrnila. In sredi noči sem dobila sporočilo, da je Otta vesela in zadovoljna prikorakala DOMOV.

Končno je našla dom in pa varno okolje v katerem uživa že dobri dve leti. Še vedno zaupa samo mojima staršema in beži pred vsemi ljudmi in pred vsem, kar ji je neznano. Brez njune vztrajnosti in potrpljenja bi se lahko ta  zgodba drugače končala. Še vedno ji družbo dela tudi Tom, ki je sedaj star že 15 let in pa nova "pridobitev": oranžen maček Rosso, ki se je lani poleti sam odločil, da bosta moja starša njegova posvojitelja in je toliko časa vztrajal pred hišo, da si je izboril svoj prostor na kavču.

 

Ves trud pa je Otti, mami in očetu poplačan zvečer, ko se k  njima stisne v postelji pod oddejo in jo na to, da je bila ljubljanska prostoživečka spominja samo odrezan uhelj, kot oznaka, da je bila sterilizirana.

 SI TUDI TI ŽELIŠ KATERI OD MUC, KI SO PRI NAS PONUDITI SVOJO LJUBEZEN?

KLIKNI TUKAJ!

 

 

 

 

 



 



 

 


O Zavetišču Ljubljana

Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana
Gmajnice 30
1000 Ljubljana

Tel.: + 386 (0)1 256 02 79
Faks.: + 386 (0)1 256 59 80
Email: info@zavetisce-ljubljana.si